Zgornja slika je danes zaokrožila po Facebook-u. In vsi (ampak res vsi) se zgražajo, kakšen *** (vstavi poljubno žaljivko) da je mariborski župan, ker še pisati ne zna. Novi akvari in terari je vendar narobe!
Vem, da Franc Kangler vsake toliko kakšno lovsko izstreli. Ampak v tem primeru besede resnično težko pripišemo njegovim neposrečenim biserom. Proces delanja oglasov je namreč kompleksen in vpleta številne ljudi. Slovnične napake bi težko neopaženo prešle številne filtre procesa. Najprej se copywriter – snovalec sporočil (1) oglas izmisli, nato gre izsnovano do oblikovalca (2), oblikovan oglas pa naprej do pripravljavca za tisk (3). Delo koordinira vodja projekta (4). Različne faze dela (od ideje do oglasa) odhajajo v potrditev k naročniku (5). Običajno je tako, da se s temi rečmi direktor (v našem primeru župan) (6) ne ukvarja, gre pa narejeno njemu v vednost. Nemalokrat naročnik kaže oglas naokrog sodelavcem, včasih tudi sorodnikom in sprašuje za mnenje (7, 8, 9). Nazadnje gre oglas h tiskarju (10). Mimo vsaj desetih ljudi slovnična napaka enostavno ne more. Vsaj tako očitna ne.
Razen, če so vsi vpleteni pristali na igro cesarjevih novih oblačil in si niso upali. Ali pa, če vsi vpleteni Franca res ne marajo in so bili zavestno tiho in so tako pomagali še eni cvetkasti izjavi priti v tragikomično zgodovino.
Jaz pa mislim, da so se tako napisane besede pojavile na oglas zavestno in nalašč. Slovnično je resda narobe, narečno pa je prav. Svetlobni pano (citylight) je množični medij, ki nagovarja lokalno občinstvo. Ker nagovarja meščane Maribora, menim, da ni z narečnim besedjem nič narobe. Zdi se mi simpatično. O mariborskem akvariju in terariju se govori in govori se o Francu Kanglerju. Brezplačna predvolilna propaganda. Dobro zanj.
Se strinjam v tem konkretnem primeru, s stavkom "Mimo vsaj desetih ljudi slovnična napaka enostavno ne more. Vsaj tako očitna ne." pa se žal ne morem. V oglaševanju srečujem vrsto zelo konkretnih jezikovnih napak, ki jih ni mogoče opravičevati z inventivnostjo, ampak razlagati z neznanjem. Pri vsotah, ki gredo v medijsko oglaševanje (leta 2007 je dal Mobitel za objavo svojih oglasov več denarja, kot je dala država za izid podprtih knjig in njihov odkup v splošnih knjižnicah skupaj), je res bedno, da se oglaševalci ne zavedajo tega problema.
OdgovoriIzbrišiKaj takega! Narobe napisano ni del kakšne premišljene strategije, ampak izraz šlamparije! Pred nekaj urami so na mojevro.finance.si objavili sliko in tole: Kot so pojasnili v Mestni občini Maribor, so napako sicer že odpravili.
OdgovoriIzbriši@ Magna: Ja, pri rekah denarja, ki se pretakajo v oglaševanju, so stroški za lektorje bizarno minorni. Ampak vseeno jih je kar precej, ki pri tej postavki varčujejo in lektorjev ne vključujejo v proces dela. Oziroma si mislijo, da morajo tisti, ki pišejo (tako si mislijo o copywriterjih) pač slovnično prav napisati, saj je to njihovo delo. Pa ni. V zapis sem lektorja pozabila vključit. Sramota.