Direktna pošta s tremi ocvirki

Pravkar je v elektronski nabiralnik priletela pošta verige trgovin z zdravo prehrano. V njej je tudi vabilo na sejem,  "kjer bosta dva brezplačna predavanja". V akcijski ponudbi pa bomo "najdli z 10-odstotnim popustom tudi buče". 

Ne vem, kako lahko newsletter odpošljejo, ne da bi ga prej še enkrat prebrali. Ta dva ocvirka pa ja zbodeta v oči.

Vabijo tudi k sodelovanju v nagradni igri. Splača se, kajti nagrada je... ta-dam!... škatla kosmičev.

Poimenovanje podjetja ali blagovne znamke

V prodajalni glasbe sem kupila zgoščenko. Na računu je bil naziv podjetja Zlatarstvo Močnik in žig takisti. Poleg pa poimenovanje ene od njihovih dejavnosti (blagovnih znamk) MCD shop. Sprva sem bila malo zmedena, potem pa sem našla nauk zgodbe: Kdor želi pod enim imenom nuditi več dejavnosti, naj da podjetju nevtralno krovno ime. Potem se lahko ukvarja z marsičim in po mili volji dodaja nove dejavnosti, pa nobena od ciljnih skupin ne bo čudno gledala.

Ime je lahko izmišljeno ali stvarno. Če je izmišljeno, naj ima pozitivno konotacijo (družba črk in zvokov naj ustvarja prijetno celoto). Če se odločimo za stvarno poimenovanje podjetja ali blagovne znamke je treba biti pozoren na pomensko ustreznost. Poimenovanje kozmetičnega salona z OOOPS! (videno na pohodu od Litije do Čateža) je milo rečeno nepravo. Verjamem, da se je zdelo sineku in teti poimenovanje fajn: Ja, to si se pa res dobro spomnila. Je pa vedno dobro dati stvar na vpogled tudi kakšnemu nesorodniku ali neprijatelju. Nekomu, ki ima neodvisen in neobremenjen pogled. Ter se mu ne zdi nujno, da mora pohvalit. Če bi to ime pokazali meni, bi rekla: Verjamem, da vam je ime všeč, ampak kaj pa z njim sporočate bodočim strankam? Jaz že ne bi pustila po obrazu in telesu šarit nekomu, ki mi že vnaprej sporoča, da se bo končalo z: Ups! Aja, ni vam všeč, da smo vam populili vse obrvi? Sori.

Dobro ime blagovne znamke odraža njeno osebnost in gre hitro v uho. Preprosto se napiše in preprosto se izgovori. Ni angleško. Če gre za nastop na mednarodnemu trgu, je dobro ime tako, da ga prepoznajo oz. njegov pomen vsaj slutijo tudi tujejezični. In da ga lahko izgovorijo.

Pred časom sem zasnovala ime blagovne znamke Alpininih čevljev (industrijski in grafični dizajn by Studio Jure Miklavc). Med predlogi je zmagal binom. Ker gre za matematični izraz, ki vsebuje dva člena. Čevlja sta dva, zaradi izredne dovršenosti čevlja (nastal je na podlagi raziskav in merjenj, čevelj se lahko priredi za nizek ali visok nart, za široko ali ozko stopalo) pa je matematika, in s tem asociacija na natančnost, odlična konotacija. Beseda je zapomnljiva, gre hitro v uho in je razumljiva tudi na tujih trgih.





Meniji včasih presenetijo, SSKJ tudi

Pri Zlati ladjici v centru prestolnice. So že hoteli napisati karfjola, pa se jim je verjetno zazdelo, da bo z "i" bolj prav. Pa ni. Karfiola bi bilo prav v hrvaščini.

Presenečeno pa ugotovim, da bi bilo "karfijola" prav v slovenščini. Še dobro, da nisem šla stavit, ker bi vse stavila na cvetačo.

Kakšen zares si?

Zbode me v oko pred vsakim filmom Liff-a, ko se po platnu rolajo sponzorji. Nekam čudno razpotegnjen je. Kar malo jezna postanem, ker če bi z mojim logotipom kaj tekega naredili, bi že davno urgirala in uredila, da zadevo popravijo. Res se mi zdi čudno, da ostaja tak že ves čas festivala. Vzamem kontra stališče: Potem pa mogoče ni z logotipom nič narobe?

Pogledam na njihovo spletno stran in se začudim. Narobe je prav! Čudno razpotegnjen logotip je tudi tam. Očitno tak torej je. Ok... In kaj je avtor hotel povedati? Kaj mi logotip sporoča?

Mogoče to, da je skrito bistvo (id) doma sproščenost. Da je doma lahko po domače. Pa me ne prepriča. Moti me. Pa nisem edina. V kinu je še ena naglas rekla: Lej, kolk se jim je logo razvlekel.

Pogledam še v natisnjen Program in urnik filmov Liff-a. Tam je logotip lepo poravnan in v drugi tipografiji.

Epilog: Če bi jaz dopoldan hodila okoli blond, popoldan rjavolasa, zvečer pa spet blond in zjutraj rjavolasa, bi si ljudje mislili, da z mano nekaj ni v redu. Z logotipom, ki je obraz blagovne znamke, je isto. Če se v istem času v različnih medijih pojavljajo različni logotipi istega podjetja, to ni ok za blagovno znamko. Za tako, ki prodaja dizajnerske izdelke in storitve, pa je takšna dizajnerska šlamparija enostavno nedopustna.

P.S.: Tekmovanje za najgrši logotip se odvija tukaj: http://howlowcanyourlogo.com/gallery/#date/1 (link via Jan Trost)

Tu smo zaradi vas

Potrošnik to malokrat začuti. Pa bi moral zelo pogosto, če ne vedno, ko kaj kupuje. Vsaj pri tistih, ki si želijo, da bi se vrnil. Sploh zdaj, ko se kupuje manj in je vsaka stranka dragocena.

En tak samozadostni odnos, ki me je jezil, sem izkusila z Elektro Ljubljana. Noben dopis in pogovarjanje po telefonu ni pomagalo, naredili so po svoje.

A nekatera podjetja plavajo nad to samozadostnostjo. Z enim takim sem imela virtualno bližnje srečanje danes. Gen-I ponuja cenejšo elektriko. Že kakšen mesec gledam gigant plakate, a se ne morem spraviti raziskovati. Zamenjava ponudnika je zagotovo strašno komplicirana in vzame veliko časa.

Danes pa me prime in grem na splet in v štirih minutah vse opravim. Če pri kakšni postavki ne razumeš, kaj hočejo od tebe, se ti odpre fotografija računa, kjer je natančno označeno, katero številko moraš prepisati. Ponudijo se tudi, da oni uredijo plačilo preko trajnika. Če se ti kje zatakne (kar je zaradi nazornih slikic praktično nemogoče), te čakajo na brezplačni telefonski številki. Po oddaji dobiš na mejl sporočilo, da boš v kratkem prejel dva izvoda pogodbe, ki ju podpišeš in vrneš v kuverti z že plačano poštnino.

Fokus na človeka/potrošnika je temelj za uspeh.

Bajka @: http://www.pocenielektrika.si/Obrazci/ZbiranjePodatkovGO.aspx

Večni DA

Piči letajo v oglaševalske agencije veliko večkrat kot ptiči. Kakšno veliko podjetje razpošlje brief (opis naloge) malemu morju oglaševalskih agencij in čaka. Večina agencij se loti dela - ker če ne kupiš srečke, ne moreš zadeti, ane. Potem pošljejo svoje rešitve in stiskajo pesti. Včasih se zgodijo tudi prezentacije ideje v živo. Eden zmaga in dobi naročilo. Izbira je največkrat odvisna od denarja, ne od ideje. Kajti vodstvo gleda na stroške, seveda, ne na to, kaj je dobro in prav za blagovno znamko.

Dogaja se tudi, da nihče ne zmaga. Naročnik si ogleda vse prispelo, potem pa ugotovi, da pač nima denarja za oglasno akcijo. Da mogoče drugič. Oglaševalske agencije debelo pogoltnejo slino. In ne rečejo nič. Slovenija je majhna, nikomur se ne smeš zameriti. Koliko časa in denarja gre v agencijah za piče? Bolje, da se ne ve. In kje izgubo notri prinesejo, ker jo morajo, saj imajo ljudi na plači? Pri ostalih projektih, verjetno. Morda so zato cene njihovih storitev tako visoke?

Politiko pičev je treba definirati. Anarhijo so se že trudili razrešiti na Slovenski oglaševalski zbornici, pa jih mi uspelo. Ampak saj ni tako zakomplicirano. Recimo: naročnik lahko povabi 3 oglaševalske agencije oz. ustvarjalce po lastnem izboru, zmagovelec dobi projekt, ostala dva pa denarno odškodnino.

Oglaševalci imamo dve možnosti. Lahko dahnemo ustrežljivi DA, ali pa tak eleganten NE: http://supernicestudio.com/rfp/ (link via Matej Vajda).

Naj živi BTL oglaševanje!

(izložba zavarovalnice Assicurazioni Generali v Benetkah)

Še dobro, da sredstev za oglaševanje ni več na pretek. Zato smo se iz klasike tvoglasradiogigant premaknili tudi do medijev pod črto (below the line - BTL). Takšni načini komuniciranja pritegnejo pozornost in omogočijo interaktivnost in pristen stik z blagovno znamko, pa še ciljno skupino lažje ujamemo.

Tale posrečena oblika oglaševanja, ki so jo na Markovem trgu v Benetkah, po stilu fotografije sodeč, izvedli že pred več desetletji, je primer BTL oglaševanja. Medij: lačni golobi. Sredstva, vložena v oglaševanje so skrajno pičla: ptičja piča. Sporočilo o blagovni znamki zavarovalnice Assicurazioni Generali se je zagotovo prenašalo od ust do ust ter prek fotografij. V tistem času, ko tovrstnega kreativnega oglaševanja še niso bili vajeni, pa sploh. Veliko bolj opazno in zapomnljivo kot marsikateri drag oglas v medijih nad črto (above the line - ATL).

Če bi se kaj takega zgodilo danes, bi ljudje za kanal širjenja dogodka zagotovo uporabili tudi Facebook, blog, MMS, SMS in/ali telefonski klic. Vest o dogodku bi se tako kot blisk raznesla po celi državi (a i šire, and wider).

Kaj je lepšega za oglaševalca kot to, da ljudje zastonj in z veseljem delajo zanj! Le nekaj finega si je treba izmisliti, pa je.