sobota, 16. oktober 2010

Večni DA

Piči letajo v oglaševalske agencije veliko večkrat kot ptiči. Kakšno veliko podjetje razpošlje brief (opis naloge) malemu morju oglaševalskih agencij in čaka. Večina agencij se loti dela - ker če ne kupiš srečke, ne moreš zadeti, ane. Potem pošljejo svoje rešitve in stiskajo pesti. Včasih se zgodijo tudi prezentacije ideje v živo. Eden zmaga in dobi naročilo. Izbira je največkrat odvisna od denarja, ne od ideje. Kajti vodstvo gleda na stroške, seveda, ne na to, kaj je dobro in prav za blagovno znamko.

Dogaja se tudi, da nihče ne zmaga. Naročnik si ogleda vse prispelo, potem pa ugotovi, da pač nima denarja za oglasno akcijo. Da mogoče drugič. Oglaševalske agencije debelo pogoltnejo slino. In ne rečejo nič. Slovenija je majhna, nikomur se ne smeš zameriti. Koliko časa in denarja gre v agencijah za piče? Bolje, da se ne ve. In kje izgubo notri prinesejo, ker jo morajo, saj imajo ljudi na plači? Pri ostalih projektih, verjetno. Morda so zato cene njihovih storitev tako visoke?

Politiko pičev je treba definirati. Anarhijo so se že trudili razrešiti na Slovenski oglaševalski zbornici, pa jih mi uspelo. Ampak saj ni tako zakomplicirano. Recimo: naročnik lahko povabi 3 oglaševalske agencije oz. ustvarjalce po lastnem izboru, zmagovelec dobi projekt, ostala dva pa denarno odškodnino.

Oglaševalci imamo dve možnosti. Lahko dahnemo ustrežljivi DA, ali pa tak eleganten NE: http://supernicestudio.com/rfp/ (link via Matej Vajda).

torek, 12. oktober 2010

Naj živi BTL oglaševanje!

(izložba zavarovalnice Assicurazioni Generali v Benetkah)

Še dobro, da sredstev za oglaševanje ni več na pretek. Zato smo se iz klasike tvoglasradiogigant premaknili tudi do medijev pod črto (below the line - BTL). Takšni načini komuniciranja pritegnejo pozornost in omogočijo interaktivnost in pristen stik z blagovno znamko, pa še ciljno skupino lažje ujamemo.

Tale posrečena oblika oglaševanja, ki so jo na Markovem trgu v Benetkah, po stilu fotografije sodeč, izvedli že pred več desetletji, je primer BTL oglaševanja. Medij: lačni golobi. Sredstva, vložena v oglaševanje so skrajno pičla: ptičja piča. Sporočilo o blagovni znamki zavarovalnice Assicurazioni Generali se je zagotovo prenašalo od ust do ust ter prek fotografij. V tistem času, ko tovrstnega kreativnega oglaševanja še niso bili vajeni, pa sploh. Veliko bolj opazno in zapomnljivo kot marsikateri drag oglas v medijih nad črto (above the line - ATL).

Če bi se kaj takega zgodilo danes, bi ljudje za kanal širjenja dogodka zagotovo uporabili tudi Facebook, blog, MMS, SMS in/ali telefonski klic. Vest o dogodku bi se tako kot blisk raznesla po celi državi (a i šire, and wider).

Kaj je lepšega za oglaševalca kot to, da ljudje zastonj in z veseljem delajo zanj! Le nekaj finega si je treba izmisliti, pa je.

četrtek, 7. oktober 2010

Smrtonosne opice


Opice, ki prinašajo smrt? Prvič slišim, a Unicef že ve, saj je prisoten po vsem svetu in pozna lokalne posebnosti.

Zato: Prispevaj 12 € in omogoči cepljenje 10-ih otrok proti smrtonosnim opicam. Morda pa jih lahko zavaruješ pred zanje smrtonosnimi picami, ker (še) niso vajeni zahodnjaške hrane?

Š kot Šlamparsko.

ponedeljek, 4. oktober 2010

Dodana vrednost



Voda prestopi bregove in zalije glavni trg. Mestne oblasti trg do nadaljnjega zaprejo ter se besno lotijo načrtovanja in odpravljanja vodenega stanja. Trgovinice, restavracije in bari zaklenejo svoja vrata, saj zaradi zapore ni nobenih ljudi na spregled. Stanje označijo za nekaj groznega in ljudi z zaporo obvarujejo pred morebitnimi nevarnostmi. Za vsak slučaj, če bi komu spodrsnil in bi se opotekel in bi se zmočil in bi… že kaj. In itak se ne spodobi imeti vode na glavnem trgu.

Voda prestopi bregove in zalije glavni trg. Mestne oblasti postavijo po njem klopi. Eno za drugo in tako ustvarijo nekakšen mostič. Nič posebnega, ravno toliko, da je. Za tiste, ki želijo občudovati neobičajno moker obraz mesta, a ne od preblizu. Trgovinice, restavracije in bari so odprti in polni zadovoljnih, bosonogih ljudi, ki jim strežejo brezhibno urejeni natakarji v gumijastih škornjih. Ljudje z zavihanimi hlačnicami in čevlji v rokah uživajo.

V Benetkah so, kajčeštaklemamo, sprejeli stanje in ga obrnili sebi v prid. Gostinci so sporočali, da je vse v najlepšem redu, v živo igrana klasična glasba tudi. Nobene panike. Sporočilo sprejeto. Mladi seveda, pa tudi starejši ljudje in tisti iz višjih slojev so capljali po vodi, pili kavo, fotografirali, opazovali. Nekaj prvinsko sproščenega jim je žarelo iz oči. To, kar se v običajnem privzdignjenem blišču beneškega vsakdana redko opazi.

S turisti preplavljene poplavljene Benetke so dokaz, da je dodana vrednost lahko marsikaj. Celo kaj, kar se običajno razume kot odvzem vrednosti. Tako so uspeli tudi v družbi Avis, ko so sporočali, da so sicer drugi najboljši v branži, ampak se pa zato bolj trudijo. Do takrat se nihče pri zdravi pameti ni glasno hvalil, da je drugi, to bi bil odvzem vrednosti. Z drugačnim pogledom pa se je njihova slabost spremenila v dodano vrednost.

S kreativnim pogledom in samozavestnim nastopom je marsikaj mogoče.